Pogovor:Izseljeni

Varianta pesmi, ki so jo svojci prejeli v pismu.

Kje ste mati? Kje moji dragi vsi?
Kje ste vi, ki so vas selili
za prazen nič, nedolžne,
ker narod svoj ste vi ljubili?

Ker sinu pot ste pokazali,
po njej naj zvesto hodi.
Ker tvegali ste vse in rekli:
»Če mora biti, - bodi!«

Odšel je sin, da brani domovino,
da izpolni, kar narod, čas, zahteva,
da zmaga ali umre!
Njegova pesem zdaj odmeva.

A vi?! Vas vzeli so krvniki.
Mačeha tuja vam reže črni kruh,
vam mati, oče, bratje, sestre
in tebi, bratec mali, vceplja tuji duh.

A vaše glave stale so pokonci,
ko morali ste v tuji svet.
za vas je bil to svet pregnanstva in nesreč,
a šli ste brez solza v očeh.

In zdaj tam čakate svobode,
kakor orel v kletki
hrepeneče zrete proti njej;
da ko zasije prvi žarek njene luči,
si za večno pademo v objem.