Polzela

← Novi klošter

Polzela Gradovi in graščine v narodnem izročilu I Janko Orožen

Šešče - Schönbichl →

Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

1. Spomin na preteklost Komende

V Komendi so prebivali duhovni vitezi, ki so oskrbovali tudi polzelsko faro. Zupna cerkev je bila v Komendi. Danes duhovnih vitezov ni več in v Komendi ni miru. Pravijo, da v njej straši. Toda vsakdo se strahu ne boji. Gospodje v Komendi so se baje držali tudi sodobnih navad. Za kmeta so imeli srce, toda ne vedno, pravijo, da so preproste ljudi tudi mučili in jih zazidavali. Iz Komende je vodil podzemeljski rov v Orovo vas. Ta vas leži v vzhodni smeri od Komende in se je nekdaj imenovala »Mašniška vas«. Duhovnik je bival v hiši št. 1., kjer se je rov končaval.

2. Zidanje šeneške graščine

Lepa je šeneška graščina; odložila je vse stare lastnosti. Ali njen postanek je nenavaden. Stara graščina je bila nekdaj na njenem mestu. Toda graščaku ni bila všeč in sklenil je, da si zgradi novo. Najel si je mojstre, dobre mojstre. Graščina se je vsa prenovljena jela dvigati iz zemlje. Tedaj pa je prišla graščaka obiskat njegova hči, velika gospa. Plemiški oče je vprašal svojo hčer, ako ji je nova stavba všeč. Hči je zanikala. Graščak je zdaj podrl vse, kar so že bili zidarji zgradili, in je ukazal zidati graščino na novo — po volji viookorodne svoje hčere.

3. Šala na tlaki

Neki kmet iz Podvina je neredno hodil na tlako. V graščini so mu zato zagrozili, da bodo dali njegovo kmetijo v »štant« (t. j. v najem). Kmet je pa besedo namenoma napačno razumel in je bistro odgovoril: »Dobro, dobro! Če jo lahko daste v »štant« (t. j. v del kozolca), napravite to takoj jutri!«