Na grobu nekega mladenča. Pomlad.
Prvenci
Janez Bilc
Zvonček in vijolica.
Izdano: Ljubljana: Jožef Blaznik, 1864
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Zdrava velika noč, praznik veseli!
Serce človeško z veseljem navdaš;
Zopet so travniki vsi oživeli,
Rožicam tudi je prišel njih čas.

Vstal je zveličar in ž njim vsa narava,
Hribi, doline zelenkasti so;
Božja razlega po logu se slava:
Tice veselo mu pesem pojó.

Tam pa pri cerkvi, kjer mertvih je njiva,
Rože še najbolj prijetno cvetó;
Tamkaj žemljica prijatla pokriva,
Bleda ga vzela je smert sè sebó.

Glej na gomili njegovi mladenča —
Solze preliva, pred križem kleči;
Tiho prijatelju posteljo venča,
V hladno zemljico cvetlice sadi.

Joče in toži: „Tud rože so spale
Mertve pod belo odejo zemljé;
Solnce prigrelo in zopet so vstále,
Rože spet vidim, — prijatla pa ne.“