Potovanje v Rim: Razlika med redakcijama

Zdaj sva s prijatlom obrnila pogled naravno v kraj, kamor naju je vlak peljal; nemirno nama je začelo biti srce, kajti vedela sva, da se bližamo {{razprto|Rimu}}. Nekoliko minut še, in glej! v daljavi prikaže se »glava« preslavnega mesta, kuplja {{razprto|cerkve sv. Petra}}. Razkrivši si glavo, jo radostnega srca pozdraviva. Med hišami, gradiči in vrtovi, polnimi cipres, med razvalinami, stolpi in starimi nagrobnimi spomeniki ropotal je vlak bliže in bliže; zdaj sem zagledal dve krasni cerkvi zunaj mesta, potem zvonikov, palač in kupelj na stotine; nadalje močno mestno {{razprto|obzidje}}; na drugi strani jame in votline v zemljo, velikanske podrtine starorimskega vodotoka, in tik njih ogromno piramido. Nektere trenutke poznej, ob osmih se vlak ustavi pod okroglo stekleno streho novega veličastnega kolodvora. Bili smo v Rimu, ki ga imenujejo: »{{razprto|večno, sveto, zlato, in mesto nad vsa mesta, stanišče aposteljnov, mater mučenikov, središče krščanstva}}.«

 

 

Kakošni občutki kristijana, romarja obidejo, ko stopi v {{razprto|prvo}} na slavna in sveta tla, ne da se izreči ali popisati. Ko je sv. {{razprto|Bonifacij}}, apostelj Nemcev, na prvo Rim obiskal, pokleknil je in poljubil zemljo, enako je storilo brez števila svetih in pobožnih ljudi. Cesar Karol veliki pa je na bližnjem hribu stopil raz konja, in se je {{razprto|peš}} podal naravno v cerkev sv. Petra. — Tudi jaz sem se Bogu srčno zahvalil, da me je na daljnem potovanju obvaroval vsake nesreče, in da mi je milostljivo spolnil vročo željo, videti sveto mesto. Misli so se mi ohranile v preteklost, in v {{razprto|eni}} podobi mi je stopila prečudna zgodovina Rima pred oči. Kakor v zgodovini izraelskega ljudstva, spozna se tu roka večne Modrosti in Previdnosti. Vsak velik narod je imel v starodavnih časih svoje {{razprto|glavno mesto}} (kakor še danešnji dan), središče vladarstva, moči, bogastva, bogočastja in umetnosti; Tebe, Memfis in Kartago v Afriki; Babilon, Ninive, Tir in Jeruzalem v Aziji, Aténe in Korint v Evropi, — o kako slavna imena! Toda narodi so drug za drugim propali, in njih {{razprto|mesta}} kažejo le žalostne razvaline ali revne ostanke.