Kratek popis vseh koč in zavetišč Slovenskega planinskega društva: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Kratek popis vseh koč in zavetišč Slovenskega planinskega društva. | avtor= | izdano= ''{{mp|delo|Planinski vestnik}}'' {{mp|leto|25. oktober 1898}...
(ni razlike)

Redakcija: 11:13, 5. maj 2019

Kratek popis vseh koč in zavetišč Slovenskega planinskega društva.
Izdano: Planinski vestnik 25. oktober 1898, leto 4, štev. 10, str. 157-158
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kratek popis vseh koč in zavetišč Slovenskega planinskega društva.[1]

(Dalje in konec.)

X. Gornjegrajska koča (1470 m), tako imenovana po trgu Gornjem gradu. Postavila jo je Savinska podružnica l. 1898. Koča stoji na Menini planini, v dolinici, južno od vrha „Za legami" (spec. karta 1501 m). — Iz Gornjega grada vodita do koče dva pota: eden na Sv. Florijana in Ovčji stan, drugi na Borovnico in Grajščinski stan, po vsakem 2½— 3 ure hoda. Iz Bočne je 2 uri hoda. — Koča je lesena, 5 m dolga, 5 m široka in 2-3 m visoka. Stene v sobi in v podstrešju so obite z deskami. V koči so železno ognjišče, miza, klopi, omara in pograd s 5 ležišči (slamnicami). V podstrešju, ki je za 1 m povišano, je 9 ležišč. Za kočo so stopnice v podstrešje, pod njimi drvarnica in stranišče. Pred kočo so dve mizi in dve klopi. — Koča nima oskrbnika niti provijanta. — Ključe do nje imajo Fr. Kocbek, podružnični načelnik v Gornjem gradu, Janez Purnat v Bočni, Franc Žmavc, pd. Šemprimožnik nad Sv. Florijanom, pastir na Menini planini.

XI. Luška koča (1550 m), imenovana po vasi Lučah. Postavila jo je Savinska podružnica l. 1898. Koča leži na Koritih na gorski planoti Poljšaku, zahodno od Ojstrega vrha (spec. karta 1374 m) proti Velikemu vrhu, v bližini razpotja k Poljšakovi koči. — Pot vodi iz Luč mimo Pečovnika v Dol, mimo Ojstrega vrha, nad Jezercem. (Na speč. karti je pod imenom Ojstri vrh narisano majhno jezerce, ki ga pa ni videti od koče.) — Koča je lesena, 4 m dolga in 3 m široka. V nji so 3 slamnice, odprto ognjišče, miza in klop. — Koča nima oskrbnika niti provijanta. — Ključ do koče imajo vodniki „Slov. plan. dr." v Lučah in v Solčavi.

XII. Veranda pri slapu pod Rinko (1080 m). Veranda stoji v bližini slapa. Dolga je 5 m, široka 3 m. Streha je pritrjena v skalo in se jeseni spusti, da visi navpično ob skali, sicer bi jo po zimi zdrobili plazovi. V verandi so dolga miza in klopi ter spominska knjiga. Proti slapu jo zadelana z deskami, da ne pride vodena sopara vanjo. Postavila jo je „Savinska podružnica" l. 1897.

  1. Glej št. 7. — Tamkaj je popraviti pod tem zaglavjem pri II., da je Kocbekov pot od koče do vrha Ojstrice 1½ uro dolg (ne 1 uro), in da stanuje v koči in jo oskrbuje pastir od 15./7. do 15./9. (ne od 1./7. do 1./10.) — pri Vodnikovi koči (III.) pa višino 1680 m v 1690 m.