Prva služba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 459:
 
== IV. ==
 
Prva službi
Deseta ura je odbrnela iz vaškega zvonika, ko je Angela zapahnila
Spisal Josip P r e m k,
lavrata svoje prostorne sobe in spustila na oknu zaprašimo zaveso. In ko
(Dalje.)
se je ozrla po sobi, katero je razsvetval arazsvetvala le drobna voščena sveča, j iji je
IV.
postalo v prsih iakotako težko in tesno,
Deseta ura je od brnela iz vaeke-
rda lo b ibi najraje zajokala naglas . . .
•jm zvonika, ko je Angel a zapah ni la
vrata svoje prostorne sobe in spusti ­
la na oknu zaprašimo zaveso. In ko
se je ozrla po sobi, katero je razsvetval a le drobna voščena sveča, j i je
postalo v prsih iako težko in tesno,
r lo b i najraje zajokala naglas . . .
Gledala je po stenah, ki so bile gole
in mračne, samo tam ob postelji je
visela zaprašena slik aslika sv. Jurja , k iki
pa je bil ves zamajanzamazan in razpraskaurazpraskan
ter vse bolj podoben kakemu razbojniku , kot božjemu svetniku. Žeblji v
- t^nahstenah so sicer pričali, da nekdaj v
sobi ni bilo tako pusto in zapuščeno,
a sedaj se ni nahajalo v njej drugega, ko v enem kotu uizkanizka postelja z
železnim umivalnikom, v drugem pa
ogromna, s črnikastim papirjem pokrit apokrita miza. Stol, k iki je sameval za
vratmi, je bil sicer prevlečen z temn imtemnim suknom, skozi katero pa je že
na mnogih krajih kukal akukala na dan
rjavkasta slama. In nad vsem tem se
je širil visdkovisoko gori obokan strop in
pod njim dvoje železnih drogov, da
je bila soba bolj podobna belo popleskani kleti, kakor spodobnemu stanovanju.
 
Zato sose Angeline oči kakar r nis oniso
moglomogle privaditi tej preprostorni ječi
in to tembolj, fcerker si je predstavljala
svoje bivališče na deželi vse drugače . . .
Majhne ljubke sobico si je želela Angela , z razgledom po širnem
 
polju al i na gore, z rožmarinom i n
Majhne ljubke sobicosobice si je želela Angela , z razgledom po širnem
polju al iali na gore, z rožmarinom i nin
drugimi cvetlicami na oknu in stene
vse okrašene s prijaznimi r**tobamipodobami,
a tu ni bilo ničesar tega, sama puščob apuščoba in dolgčas sta jo pozdravila,
kamor se je ozrla.
 
NaoosledNaposled je odprla kovčeg, postavil apostavila svečo n ana mizo in pričela izkladati po vrsti vse, ka rkar je prinesla
seboj. Marsika jMarsikaj je hotela pustiti v
mestu al iali zavreči , a seda j j i jsedaj cji bije lbil
dra& Včak listič, vsak a malenkostn a
drag vsak listič, vsaka malenkostna
Stvar, kar&oii j o j e spominjal o n a
stvar, karkoli jo je spominjalo na
SVOJe tovarišice, prijateljice in znan -
svoje tovarišice, prijateljice in znanke, ki hodijo sedaj bogvekje in so morda prav tako zapuščene in se žalostne spominjajo srečnejše preteklosti in zro mordas prav tako plašnimi
k e/ki ItO^ijO sedaj Wv c kj e m s o
u p iupi v temno bodočnost .. .
morda prav tak o zapuščen e i n se /a -
 
lostnespominjajo srečnejše preteklosti
In Angela je segla po crnilučrnilu min
i n zr o morda s pra v tako plašnimi
u p i v temno bodočnost .. .
In Angela je segla po crnilu m
papirju ter pričela izlivati v pismo
svojo bol .. .
 
DrafraDraga prijateljica!
Obljubila sem Ti, da T i sporočim takoj prve viiske, ki jih doživim,
 
ko pridem v kraj svojega prve «
Obljubila sem Ti, da T iTi sporočim takoj prve viiskevtiske, ki jih doživim,
ko pridem v kraj svojega prve «prvega
službovanja; da, vem, zanima Te,
ker odide*odideš tnditudi sama že v par dneh
na Istoisto pot , ki sem jo nastopila danes
jaz. Al iAli Dragica , ne veseli se in ne
upaj preveč, da ne bosboš razočarana
kakor jaz. Menil aMenila sem — i nin mojega
mnenja ji hjih je bilo mnog omnogo — da me
čaka p opo dovršenih študijah brezskrbno al iali vsaj zadovoljno življenje,
p apa se mi zdi, da sem nastopila križev
pot. Prv oPrvo postajo, menim, da sem
danes prebila, a eeče pridem do konca
A'edovedo bogovi! . . .
 
Ljudje, koliko r sem jih spoznala nocoj, so tvrfcaj obdarjeni z vsem,
k ar se zuačajnemu človeku gnjnsi in