Na Volgi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 782:
zopet nazaj. Bolj zdravega in udobnega letovišča si ni mogoče misliti.
 
Prv aPrva naša postaja jje bila Romanovo, emesto bilna aobeh Romastraneh Volge
z devetimi cerkvami. Za dalj časa se
novo , mest o na obe h sttanei i Volg e
je »Sergij Witte« potem ustavil v
z devetimi cerkvami. Z a dal j časa s e
Jaroslavlu, sedežu gubernije istega
j e »Sergij Witte « potem ustavil v
imena. Ogledali smo si to mesto, ki
Jaroslavlu, sedežu gubernije iste*: a
ima velikansko tovarno za platno, ki
imena. Ogledali smo s i t o mesto, k '
slovi po vsem Ruskem. Najboljše brisače frotirke prihajajo iz te tovarne.
i m a velikansko tovarno za platno, l&i
Mesto je veliko in tudi čedno. Od
slovi po vsem Ruskem, Najboljše br i
Volge skozi sredo mesta vodi jako
sače frotirke prihajajo iz te tovarn« .
širok bulvar z dvojnimi lipovimi
Mesto je veliko in tudi čedno. Otl
Volg e skozi sredo mesta vodi jako
širok bulva r z dvojnimi lipovimi
drevoredi po obeh straneh. Okrepčali smo se v novem hotelu Bristol, ki
je lepa moderna stavba, v notranjščini pa tako elegantna, da ga pra vprav
lahko primerjam s hotelom Bristo lBristol
na Dunaju.
 
Ko smo se vračali po bulvarju,
K<> sm o s c vračal i p o hulvarju ,
je bil ravno promenadni čas o mrakui in elegantne dame, veliko oficirjev in druge gospode se je sprehajalo po njem. Ivan Fomič je imel turistovsko obleko in ljudje so ga imeli
je bil ravn o promenadn i čas o mra -
za potapljača, ki je imel prav takrat
tn i n elegantn e dame , velik o oficir ­
dospeti.
j e v i n drug e gospod e se j e sprehaja ­
 
lo p o njem . Iva n Fonv r j e ime l tur; -
Od Jaroslavla smo se dalje vozili mimo kakor vas velikega monastirja Babai, ki je znan radi gostoljubnosti menihov. Naš sopotnik Sitov je pravil, da vsakega pogostijo,
ovsk o oblek o i n ljudj e s o g a imel i
ki pride ter ga potem odpustijo. Če
z a potapljača, k i j e ime l pra v takra t
pride pa ženska v moški obleki v samostan, jo pa kar cel teden pogoščajo. No, recimo, da je to samo govorica.
dospeti .
 
O d Jaroslavl a sm o se dalj e vozi ­
Bilo je še po noči vedno toliko
l i mim o kako r va s velikeg a mona -
zanimivega in novega videti, da smo
^tirj a Babai , k i j e zna n rad i gosto -
se šele okrog ene ure spravili spat.
i,,uhnoM i menihov . Na š sopotni k Si ­
Ob šesti zjutraj sem bil že spet pokoncu in videl skozi okno, da se parnik ustavlja pri večjem mestu. Bila
j e v j e prav i L d a vsakeg a pogoertijo,
je Kostroma, z velikim monastirjem
k i prid e te r g a pote m odpustijo . Č e
in spomenikom Sušanina. V tem monastirju je za časa bojev med Rusi
prid e p a ženska v moški oblek i v sa ­
in Poljaki živel carevič Dimitrij. Poljaki so ga hoteli zajeti in zato najeli
mostan , j o p a ka r ce l tede n pogosčaj o . N<>, recimo , d a j e t o *am o govo ­
kmeta Sušanina, da jim pokaže pot
rica .
do samostana. Ta je naglo sporočil
Bil o j e še p o noči vedn o tolik o
v monastir njih namero in Poljake
zanimiveg a i n noveg a videti , d a sm o
zavodil v napačno smer. Ko so to Poljaki spoznali, so Sušanina ubili.
as šele okro g ene ur e spravil i spat.
To dogodbico omenjam radi tega,
O b šesti zjutra j se m bi l že spe t po -
ker sem tudi v Peterburgu videl
konc u i n vide l skoz i okno , d a se par -
pred Marijnim glediščem velik Sušaninov spomenik in ker je slavni
n i k ustavlj a pr i večjem mestu . Bil a
ruski komponist Glinka zložil opero
j e K ost roma , z veliki m mouastirje m
»Žizn za cara«, življenje za carja, ki
i n spomeniko m Sušanina. V te m mo -
opisuje junaški čin kmeta Sušanina.
nastirj u j e z a časa boje v me d Rus i
 
i n Poljak i žive l carevi č Dimitrij . Po ­
Premalo prostora mi je na razpolago, da bi mogel opisati kraje,
ljak i s o g a hotel i zajeti i n zat o najel i
mimo katerih smo se vozili in o katerih je ljubeznjivi Sitov veliko vedel povedati. Vedno smo tekli, kadar
kmet a Sušanina, d a ji m pokaže po t
je parnik pristal, k onemu kraju ter
d o samostana . T a j e nagl o sporočil
s krova gledali odhajajoče in prihajajoče potnike, vkrcavanje in izkrcavanje blaga ter ljudi, ki so ob pristanu stali. Večkrat je prišel na pristan
v monasti r nji h namer o i n Poljak e
slepec z rusko harmoniko ter igral in
zavodi ! v napačno smer . K o s o t o Po ­
pel zraven otožne ruske pesmi. Rusi
ljak i spoznali , s o Sušanina ubili .
so ga zamaknjeno poslušali in dobival je dosti darov. Sicer smo pa na
T o dogodbio o omenja m rad i tega ,
parniku samem imeli polno zanimivosti. Ogledali smo si potnike v tretjem in četrtem razredu pod nami in
k e r se m lud i v Peterburg u vide l
pre d Marijni m adeduvrem velik Su ­
ša nino v spomeni k i n ke r j e slavn i
rusk i komponis t Glink a zložil oper o
»Zisa z a cara<- , življenj e za carja , k i
opisuj«- junaški čin kmet a Snšanina.
Premal o prostor a m i j e n a razpolago , d a b i moge l opisati kraje,
mim o kateri h sm o se vozili in o ka ­
teri h j e Ijubeznjiv i Sito v velik o ve ­
d e l povedati . Vedn o sm o tekli, kadar
j e parni k pristal , k onemu kraju ter
s krov a gledal i odhajajoče in priha ­
jajoč e potnike , vkrcav a nje in izkrca ­
v a nj e blag a ter ljudi, ki so ob pristan u sta l L Večkrat je prišel n a pristan
slepe c z rusko harmoniko ter igral in
p e l zraven otožne ruske pesmi. Rus i
so g a zamaknjeno poslušali in dobiv a l j e dosti darov. Sicer smo pa na
parni k u samem imeli polno zanimivosti . Ogledali smo si potnike v tretj em in četrtem razredu pod nami in
tu opazovali priprostega ruskega
človeka v njegovi skromnosti. Vsak
je imel samova rsamovar s seboj in si varil
Čajčaj, ke rker mu je bil abila pamiškaparniška hrana
predraga. Bre zBrez čaja si ni mogoče mislit imisliti Rusa . A to ni tak čaj, ki ga mi
pijemo. Prav nedolžna voda je, navadno še brez sladkorja. Kdor po RuRuvadi -in tudi mi nismo mogli biti brez
skem potuje, se ga pa prav tako prinjega.
vadi in tud i mi nismo mogli biti brez
skem potuje, se g a pa prav tako prinjega.
CDsljs prlaodajie.)