Bridke izkušnje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 223:
Druščine ni iskala, najraji je hodila ssma. Tako je šla
nekoč v tem hudem mrazu iz mesta z jerbasom na
glavi. Nakupila je bila namreč szaza izkupljeni denar potrebnega živeža. Mrzlo je bilo, da je kar škripalo pod
nogami, in še ta burja ji je tako nagajala. Ko tako
hitro stopa, da bi bila preje doma, zagleda ob cesti
Vrstica 239:
»Ubožec, kaj vam je tako hudo? Moj Bog!«
 
To reksirekši ga začne drgniti s snegom in mu vlije
nekolikrat v usta dobrega brinjevca, ki ga je v takem
času vedno nosila seboj.
Vrstica 265:
Domači ga niso motili. Hvalovka ja na tihem
pripovedovala, kje ga je našla in kako bi bil kmalu
zmrznil.
zmranil.
 
»Bog ve, odkodi je prišel? Zelo mora biti utrujen,
Vrstica 302:
namaže nogi s klejem in zavije v platno.
 
»Imenovali ste preje Francoze. No, teh se za jadenkrat ni treba bati. Bog ve, kje so še; tam za ,»laškim
gričem'«, če ne še dlje. Pri nas jih še v misel ne vzame
nikdo. Lahko ostanete tu še nekaj dni. In v posteljo
boste morali, v posteljo. Kaj pa — omenili ste tudi
Vrstica 344:
da si je upal zopet na pot. Hvalovi so ga silili, naj ostane še pri njih, a ni ugodil njih želji. Strah pred Francozi ga je trial dalje.
 
Pri odhodu stisne ggospodinjigospodinji šestnajst starih dvajsetic v roko.
 
»Vzemite to za vašo gostoljubnost. K sreči sem vendar zmenjal v Trstu. Po Italiji sem moral imeti laške lire.«
Vrstica 350:
»Ne, dragi prijatelj, to je bila moja dolžnosti in...«
 
»Le obdržite. Še več bi vam dal, a Bog zna, kaj me še doleti na poti. Vem, da vam dolgujem vse, da vam dolgujem đivljenježivljenje. Bog z vami. Morebiti se še vidimo kedaj.«
 
»Če ne na tem svetu, pa na onem. Srečno pot!«