Usodepolna past: Razlika med redakcijama

želje po zraku na Glavnem trgu. In tako je

prišlo, da je nekaj tednov potem kupil

Kurjevcem sicer ni bilo posebno všeč,

da se je ta prihajač, Jaka Koruza, tako

vsedel v Kurja čevca, toda čez leto dni so

mu že jeli kazati prijaznejše obraze.

njenem mestu postavil lepo enonadstropno hišo, ki je lepoto Kurjih čevc visoko

povzdignila. In res, tudi največji Koruzini

nasprotniki morajo priznati, da je njegova

trgu.

Celo prostorno pritličje zavzema trgovina, kjer se kupi tudi najslabše blago

lahko po najvišji ceni. Nad njo se blesti

napis: »Jaka Koruza. Trgovina z raznim

po najvišji ceni, prodaja pa po najnižji.«

Nad prodajalno je prostorno stanovanje, kjer stanuje poleg gospodarja samo še

starikava in vedno čmerna Špela, ki mu

vodi že leta in leta gospodinjstvo.

Koruzine »temne« kupčije v Blatni ulici.

blagajničarka, gospodična Fani. Ima sicer

desno nogo nekoliko daljšo, a to je ne kazi

eno oko obrnjeno skozi steklena vrata na

trg, drugo ji pa tuintam obvisi na lepem

Gospod Franc je res čeden fant. Zaradi njega se marsikako dekle dalje pomudi v prodajalni na veliko jezo gospodične Fani, in tem večjo Koruzino zadovoljnost; kajti taka neumna dekleta, ki prihajajo v prodajalne zaradi lepih komijev, tudi slabo blago drago plačajo.

Razven komija in blagajničarke pomagata pri trgovini še vajenec, poredni

Žorž, in hlapec Miha.

Sedaj je pa menda že čas, da si ogledamo natančneje tudi Koruzo. Obiščimo ga

del prodajalne.

Mož je bolj majhne, čokate postave.

na dolgih rokah ima debele kratke prste,

s katerimi vedno menca, če nima ravno

Zato je bil pa tudi prost vojaščine.

Vojaški zdravnik je pri naboru sicer rekel, da ima »fant« močne prsi, toda stotnik je videl samo noge.

»Ta ni za vojaka,« je rekel; »poglejte

ga pod noge! Mož mi skazi z njimi vso

In mladi Jaka Koruza je bil prvikrat

v življenju zadovoljen s svojimi nogami,

kajti vojaščina mu ni posebno dišala.

posebno nadležna. Kajti navadno presedi

domalega cel dan v »komptarju«. Tu piše

stekleno steno, kaj se godi v trgovini. Nobena najmanjša stvarica ne uide njegovemu pazljivemu očesu. Zato ni čudno, da

se včasih pri računih kaj zmoti. Ker se pa

 

bi zamudil le par minut. Ker pa ve da

v komptar.

Odpre jih vselej sam in Miha, ki pride po ključe od prodajalne in izložb, ga že

najde pri delu. Nato se pa vrste v kratkih

presledkih po dostojanstvu: Žorž, gospodična Fani, gospod Franc in nazadnje

Vsi morajo v prodajalno hoditi mimo

njegove pisalne mize in velike železne

blagajne.

Da, ta lepa blagajna, edina stvar, ki

S kakšnim veseljem, ponosom in ljubeznijo je Koruza še pred nekaj tedni pogledoval nanjo! In danes?

ljubezen.

In kako je to prišlo?