Veverica z zlatimi zobki: Razlika med redakcijama

A veverica se ni dala ugnati. Imela je sebe za strašno imenitno gospo, pa je lisici še kar naprej nagajala:

 

svoj gobček odpri!

Pokaži, če znaš.

 

Tokrat je bilo lisici dovolj. Skočila je na noge, povesila svoj rep in brez besed zavila med njive.

»Tako se pa spet ne mudi,« je rekla lisica. »Počakati morava, da se stemni. Bom že jaz za vodiča, saj sem vajena noči.« In ker je vedela da se ptičji rod z mrakom odpravi spat, jo je močno skrbelo, kako bo srako obdržala budno. Sedla je na stol, prekrižala roke, in čeprav ji je že močno krulilo v želodcu, začela prepevati:

 

kjer je veverica doma,

ki v gobčku ima,

 

»Dva zlata zoba?« se je začudila sraka, »le kako ju bom izmaknila?«