Mrtva srca: Razlika med redakcijama

dodanih 61 zlogov ,  pred 11 leti
demaskirajo.
 
Splošni »«ah!« in »a! oglaša« se oglaša po dvorani.
Gospodične
snemajo maske, žanjejo pohvalo od svojih častilcevčastivcev ter
hitéhite k materam, katereki jih sprejemajo s skrbno -zadovoljnimi pogledi.
sprejemajo.
Izvrstno se je posrečilo vse!
Družba vstaja,
Gospodične in gospe se
ogrinjajo z belimi mantiljami ter pobirajo cvetje, s katerim
so jih obložili tlačani-plesalciplesavci.
Tudi očetje prihajajo
pravit, da so že zasedli prostore.
 
Ves ta čas se je oziral
Bogomir kakor jastreb po dvorani.
Končno jo ugleda.
Ondi pri vratih v
garderobo je stala brez maske — ter snemala bele rokarokavice z belih rok.
Pogled je obračala po plesalcihplesavcih.
 
 
vice z belih rok.
Pogled je obračala po plesalcih.
Morda
je iskala <ibig>njega!?</ibig>
V resnici sreča se sreča oko z očesom.
Bila je
<ibig>ona,</ibig> kakor je živela v njegovem srcu!
Dobro opazi, da se
ji razširi lahnalahnà rdečica po cvetočem obrazu, kakor se
razširi jutranja zora po mladem nebu.
Čaroben smehljaj
se ji zaziblje okrog ustec potem pa izgine v garderobogarderobi. Bila je <big>ona</big> in <big>njega</big> je hotela še enkrat videti!
 
»LesovéjLesovej oglasi se oglasi v tistem hipu notar Sodar, »dovoli,
Bila je <i>ona</i> in <i>njega</i> je hotela še enkrat videti!
 
»Lesovéj,« oglasi se v tistem hipu notar Sodar, »dovoli,
da ti tu predstavim svojega prijatelja, gospoda Viktorja
Malca!.«
 
Vsa poezija izgine pri tem imenu!.
Bliskoma se obrne
— in pred njim zvija telo tisti dolgi človek z repi okrog
naglaša še celo skupno sorodstvo!
Bogomir nekaj odgovori,
ain sam ne ve kaj.
 
»Morda hočete z nami supirati?« vpraša mladi Malec.
»Škoda, dobrega šampanjca imamo.«
 
»Lahko noč, gospodagospôda
 
V srdu zapusti dvorano ter se v pozni noči odpravi
proti Višavi.
 
<center>* * *</center>
 
Med zimo je odpotoval Bogomir LesovéjLesovej odpotoval.
Imel je opravke
v mestu, kjerv katerem mu je umrl oče.
Spravljal je zapuščino v denar zapuščino. Tako je pretekla zima, in ko se je zopet povračal
na Višavo, bila je bila že spomlad v deželi in kostanjevi
Tako je pretekla zima in, ko se je zopet povračal
gozdje v belem cvetju.
na Višavo, bila je že spomlad v deželi in kostanjevi
gozdje v belem cvetju.
Nekega jutra se oglasi pri njem
notar Sodar.
Pove mu, da ga samo mimogredemimohodé obiskuje
in da gre na Nižavo, kjer obhaja hišni gospodar danes
svoje godovanje.
»Kako to?«
 
»EmestErnest Malec postal je čezpostal črez noč narodnjak!
Vrag vedi,
kaj mu je seglo v možgane!.
Pri zadnji volitvi je volil narodno
in zdajsedaj ga pisano gledajo moji prijatelji in neradi
bi videli, da se pečam zž njim!.«
 
»A ti se vendar pečaš?«
 
»Moj Bog, kaj hočem.?
Moj klient je in pije se dobro
vino pri njem.
Prijatelja se ločita.
Ko dospe Ferdinand Sodar na Nižavo,
bilo je bilo skoraj poldne.
Na dvorišču je stalo polno
voz.
Ernest Malec se je radostil svojega rojstva in je bil povabil
je bil gostov, da se je vse trlo po starem poslopju.
V
prostorni dvorani sta bili pripravljeni dve dolgi mizi in
kmalu je sedela okrog njiju vesela in navdušena družba.
 
==Deveto poglavje==
DEVETO POGLAVJE
 
<i>Eine groĂźe Epoche hat das Jahrhundert geboren;
<poem>
aber der groĂźe Moment findet ein kleines Geschlecht.</i>
<i>Eine groĂźegroẞe Epoche hat das Jahrhundert geboren;
Schiller
aberAber der groĂźegroẞe Moment findet ein kleines GeschlechtGesch′echt.</i>
Schiller</i></poem>
 
Tu so sedeli!
V srcih vseh je živel današnji dan in s
1.389

urejanj