Mrtva srca: Razlika med redakcijama

odstranjenih 16 zlogov ,  pred 11 leti
Vas
z raztrganimi strehami in umazanim zidovjem je
bila olepšana tisti dan kakor nevesta pred poroko ter se je
šopirila v zelenju in cvetju.
Povsod se dvigajo mlaji proti
nebu in vihrajo pisani trakovi!.
Pred cerkvijo pa stoji
velikanski slavolok z znanimi prekipevajočimiprekipečimi napisi;
okrog tega slavoloka je razstavljalrazstavlja in urejalureja vaški učitelj
svojo mladino ter ji v glavo ubijalzabičuje, kako se ji je vesti oob
škofovem dohodu.
 
Za vasjo v bregu je plapolalplapola ogenj; strelci so nabijalinabijajo
topiče in v žerjavici belilibelijo palilno železje.
ZdajSedaj in zdajsedaj
buti strel, da se pretrese hrib in dol.
Vmes se oglašajo
zvonovi visoko v domačem stolpu, kakor tudi v podružnih
stolpičih po hribovju naokrog.
 
Prihitelo je ljudstva, da se napravlja gneča po vasi.
S
cvetjem olepšani otroci tirajo se tirajo tja in semsèm ter s svetlimi
pogledi pričakujejo sreče današnjega dne. Prodajavci (po
vedenju in mišljenju sorodni tisti drhali, kateroki jo je nekdaj
 
Prodajalci (po
vedenju in mišljenju sorodni tisti drhali, katero je nekdaj
Jezus iztiral iz svetišča) kriče pred božjim hramom
ter hvalijo na vse pretege sladko svoje blago.
Tu in tam
se prepirata dva zavoljo prostora in napravljata hrup,
kakor ga sodni dan ne bo čuti!.
Mestni gospodje se prikazujejo
v množici in s kmetskimikmetiškimi dekleti počenjajouganjajo neslane
svoje šale.
Mestne gospodične pa kupujejo znane
verze in na uho si pripovedujejo, kar so čitale na belih
listkih! ...
 
KnezKnezoškof je moral dospeti vsak trenutektrenotek v vas.
Pred župnijo
so ga hoteli pozdraviti najprej.
se sladkal duhovnim prijateljem.
Domači župnik, gospod
Andrej Blagor, hodil je nemirno od enega do drugega. Skrbelo ga je in v strahu je živel.
 
Skrbelo ga je in v strahu je živel.
 
»Kake volje bo danes?
Bog veBogve, kake volje bo danes?«
povpraševal je boječe.
 
»Ko sem bil zadnjič pri njem, ni se mi ni videl visok,«
odgovori mu župnik Reber ter lahkodušnolehkodušno dostavi:
»No, ali midva sva součenca!«
 
 
»Leskovškega je menda dobro pretipal,« oglasi se
dekan Muhar iz Rovt, »ali ta nima nikdar svojih računov v redu.
Tudi cerkvene posode ne;, še celo krstni kamen
 
in sveto olje ni bilo v spodobnem redu!.
 
KnezKnezoškof je bil menda
v redu!
silno razdražen!.«
Tudi cerkvene posode ne; še celo krstni kamen
in sveto olje ni bilo v spodobnem redu!
Knez je bil menda
silno razdražen!«
 
»Moj Bog, kake volje bo danes!
V veliko njeno radost stopi
z voza stari graščak iz Soteske, grof Anton Babo.
Ž
Z
njim pa je prišla tudi prekrasna hči, grofica Lina.
Grof
Anton je bil zastopnik starega plemenitaškegaplemiškega plemena,
aristokrat, kakor jih ima malo, zelo malo zemlja slovenska. Da je bil veren služabnik cerkve, se ume samo ob
 
Da je bil veren služabnik cerkve, ume se samo ob
sebi.
 
Z ošabnim pogledom premeri pričujoče, poda roko
dekanu Muharju in se hladno prikloni domačemu župniku. Potem pa se prične razgovarjati s starim kanonikom,
 
Potem pa se prične razgovarjati s starim kanonikom,
ki je bil že prejšnji večer prišel iz mesta.
Druga
družba je spoštljivo umolknila.
 
»Kdaj je dospeti njihoviNjega knežji milosti?« vpraša grof
zaspano.
 
»Vsak trenutektrenotek!« odgovori kanonik in sreča se mu
sveti na obrazu, da ima čast razgovarjati se s tako visokim
gospodom.
oral po tolstem svojem obrazu.
Tik njega je slonel
sin, notar, ter se — posebno od tedaj, ko je prišla kontekontesa — očividno nekoliko sramoval družbe neokretnega očeta,
 
 
sa očividno nekoliko sramoval družbe neokretnega očeta,
ki je venomer stokal, tožil o vročini in o dolgem času.
 
»Kaj vraga spomnil se je vraga spomnil ta Malec, da me je posadil tu
sémsèm na sončnosolnčno vročino, da se pečem kakor ovca na drogu!«
togoti se togoti stari.
 
»Ne preglasno, ata!« tolaži ga tolaži notar, »da vas kdo ne
čuje!«
 
1.389

urejanj