Wikivir

Mrtva srca: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
1.389 urejanj
MajaAŠ (pogovor | prispevki)
1.389 urejanj
Vrstica 7.603:
 
Malec nadaljuje: »Dostavljam še, da je bil pošteni moj
oče sicer dvakrat oženjen, a vedno se je pisal za Malca. To je, kar vem, izborni prijatelji, naglašam.
 
To je, kar vem, izborni prijatelji, naglašam!
A naglašati
mi je tudi, da niti prva, niti druga žena njegova ni bila iz
obitelji visokorodnih Tekstorjev!«
 
Vrstica 7.617 ⟶ 7.615:
Evo mene, Viktorja Malca, in tam gospoda
Filipa Tekstorja!
Kdo bi si mislil, da sva — <ibig>brata!«</ibig>
 
»Brata?!« vpije grof Welser.
 
»Na moji častni besedi!
Vrstica 7.627 ⟶ 7.625:
 
»In oče tvoj se je pisal vedno za Malca?« vpraša Welser,
in na obrazu se mu napnónapno črte.
»Ha, -ha!
Danes se
izvrstno zabavam, nebeško!«
 
»Ti se šališ, Viktor!« spregovoriizpregovori Filip.
Čudna groza mu
je pretresala ude, in zavest se ga je lastila, da bo iz ust
tega pijanca čul nekaj groznega, morda najgroznejše,
kar ga je še pričakovalo v samotnem življenju!življenj.
 
»Govori, govori, dragi Malec naš!« sili baron Krušič,
ki se je tudi zelo zanimal za stvar.
»IzprožiSproži in povej nam
vse!«
 
Vrstica 7.658 ⟶ 7.656:
preljubi mi prijatelj Malec!«
 
»Moj oče — saj ga zdajsedaj poznate, starega krokarja —
pa je bil v mladosti pravi hudič, pravi satan in kakor
strela za ženskami, ha, -ha!
In sin ni mnogo boljši zdajsedaj,
ali ne, Krušič?«
 
»Res je, in za ženskami si kakor strela!«
 
»Recimo, kakor vodena strela, ki še slamnate strehe
ne užge, če trešči vanjo, ha, -ha!«
 
»Ti si dovtipen, Welser, a zdajsedaj pusti, da Malec nadaljuje! Stvar je taka, da se o nji med prijatelji govoriti
dadá!«▼
 
»No, vidita!« prične nato Malec,. »očeOče moj je izgubil▼
Stvar je taka, da se o njej med prijatelji govoriti
pred časom lase in zdajsedaj se ve, zakaj!.▼
▲da!«
 
▲»No, vidita!« prične nato Malec, »oče moj je izgubil
▲pred časom lase in zdaj se ve, zakaj!
Oni na Višavi mu je
prišel na sled.
In kaj mislite, kaj je storil!?
Tepec jo je potegnil
v svet, tu na Višavi pa pustil zeleni travnik, da ga
je ata moj kosil, prijetno in polagoma!«
 
»Kaj vraga!« ječi Krušič in oči se mu napnónapno na drobnem
obrazcu, da mu stopijo izpod nizkega čela.
»In
Vrstica 7.689 ⟶ 7.685:
 
»Potem, nekaj let potem pa se je oglasil na Višavi sinek,
dasi je bil domači graščak že davno odrinil v svet. Saj umejete to zastavico?«
 
Saj umejete to zastavico?«
 
»Umejen!
Vrstica 7.697 ⟶ 7.691:
 
»In ko se je oče moj ženil in ko se je peljal s svojo ženo
iz cerkve, čakala ga je čakala tik pota gospa z Višave in pred
njim se je ustrelila v srce, da je obležala mrtva na mestu!. Saj umejete, kaj in kako?«
 
Saj umejete, kaj in kako?«
 
»Vse mi je jasno kakor modro nebo!« odgovori Krušič.
»In tisti sinek je v naši družbi danes, ha, -ha!«
 
»Taka je in čast mi je predstavljati vama — gospoda
Filipa Tekstorja!.«
 
Pozornost vse družbe se je obrnila tedaj na tega nesrečnega
Vrstica 7.713 ⟶ 7.705:
in kakor v smrtni grozi je obračal skaljene
poglede proti onemu, ki je s tako umazano prozo moril
njegovega srca vzore ter mu tako rekočtakorekoč iz živega telesa
trgal mučeno to srce!.
Zadnja kaplja krvi mu je izginila
z upadlega lica, da je bil bolj bled dood mrliča.
Debele kaplje
so mu stopile po čelu, po vsem obrazu.
 
»Viktor,« je vzdihnilzdihnil, »ali imaš toliko pameti in zavesti,
da pomniš, kaj si izbruhal ravno iz sebe?
Reci, da si
lagallagàl, da vse to ni res!
Moj Bog, saj ne more biti res, ne
sme biti res.!
Pomisli vendar, kako ste me trli, kako ste
me preganjali in kako sem moral zavoljo vas nesrečno
živeti do sedaj! Ne spominjam se dneva, da bi bil srečen. Pomislite, gospodje, vse to in imejte usmiljenje z menoj. Ves ta čas mi je pred temno dušo sijalo solnce spomina
živeti do zdaj!
 
Ne spominjam se dneva, da bi bil srečen!
 
Pomislite, gospodje, vse to in imejte usmiljenje z menoj!
 
Ves ta čas mi je pred temno dušo sijalo sonce spomina
nanjo, ki mi je bila mati.
In zdajsedaj mi hočeš sveto podobo
v mojem srcu razdrobiti in oskruniti najskrivnejše svetišče v duši moji! duši.
Reci, da si lagallegal, Viktor, in vse ti hočem
odpustiti, kar si mi kdaj storil žalega, kar ste mi storili
žalega vsi!
Reci, da si lagallegal, za vse svetnike!
Reci, da si
legal!
lagal!
Vzdrami se vendar, sicer mi je zblazneti!.«
 
Na mizo nasloni težko glavo in globoko vzdihuje.
 
Na mizo nasloni težko glavo in globoko zdihuje. Malcu pa se je srce topilo v radosti.
 
»To mi je prijeten pogled!.
Le trpi, spaka, ki sama ne
veš, kako si prišla na svet!.«
 
»Ti ne govoriš resnice, Viktor!«
 
»Ha, -ha!
Kdo pravi?
Včeraj se mi je izpovedala sestra
Meta, nesrečna nevesta naša!
Kazal sem ji dobro srce in
počasi vse izvlekel iziž nje!.
Uboga, bleda golobica!
Veruj
Vrstica 7.772 ⟶ 7.756:
besede.
 
»Res, res!« ponavlja Malec,. »takoTako je; izprijena, slaba
ženska!«
 
Vrstica 7.779 ⟶ 7.763:
po njem.
 
»Na, kukavica!,« spregovoriizpregovorí, »da boš laže pogoltnil
laži, s katerimi hočeš onečediti gomilo materi moji!«
 
Malec si obriše mokri obraz in telovotlo zaječi.
Potem pa
plane v kot, kjer je slonelo orožje.
Vrstica 7.788 ⟶ 7.772:
Welser.
 
»Kaj hočeš pri orožju!?
Branil je čast matere svoje matere in ti
moraš vedeti, kaj ti je storiti zdaj!sedaj.«
 
»Naj orožje razsodi!« peni se peni Viktor.
 
»Dobro, naj razsodi!« odgovori Filip ponosno.
 
»Stvar je torej v najlepšem redu!,« dostavi Welser,
»vse drugo prepustite meni!
Lepšega konca si niti misliti
ne morem!«
 
==Dvajsto poglavje==
DVAJSETO POGLAVJE
 
<poem>
<i>In ko ura nam odbije,
črna zemlja nas pokrije;
kdo bo še po nas povprašal?
Kdo se z nami bo ponašal?</i>▼
Simon Jenko</i></poem>▼
 
▲Kdo se z nami bo ponašal?</i>
 
▲Simon Jenko
Welser je res vse uredil.
Ker ni bilo glede sekundantov
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Mrtva_srca«