Predloga:Izbrano besedilo/april 2007
Skodelica kave je ena najbolj znanih Cankarjevih črtic. V prvi polovici pisatelj razglablja o krivici in grehu, ki sta v naših življenjih zelo pogosti. Na koncu črtice pa na kratko opiše, kako je svojo mater prosil za kavo, kljub temu da so še za kruh komajda imeli. Mati mu je ustregla, a Ivan jo je nesramno zavrnil.
Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.
Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom:
»Pustite me na miru! ... Ne maram zdaj!«
Ni še bila vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala.
Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji naproti s hitrim korakom.