Rano zjutraj

← Ciklame (Anica Černejeva)

Rano zjutraj Anica Černej

V umirajoči dan →

Spisano:	Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano:	V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Rano zjutraj me prebuja misel,
ki je svetla v meni
in ki noče spati:
Spet je bližje srečanje med nama.

Rano vstajam, dragi, moram vstati:
le v tišini zgodnjih ur sem s tabo sama,
jutranji le čas te mirno čuti.
Jutra so ko dobra, srečna deca,
ki ničesar hudega ne sluti.

V rosi hodim, v srcu si ponavljam:
Spet je bližje srečanje med nama ...
Ne bojim se, mislim, in vprašujem,
le zakaj bi morala se bele sreče bati,
ki je moja in je tiho v meni.
Saj nikomur, glej, bi je ne mogla vzeti,
saj se moram toliko poznati.

Vem, da bom nosila sama,
kar bi moglo težkega iz nje mi vstati.
Saj se ne bojim trpeti,
saj sem mirna in spokojna v sebi,
saj želim samo dajati.