Rdeči atom
← Gospodom pesnikom | Rdeči atom Pesmi Srečko Kosovel |
Ne toži, drug → |
|
- I
- Skozi sivino trdih razmer,
- glej, ne zgrêši svetle smeri
- v melanholiji, v dušeči temi,
- vzpni se kot ogenj preko ovir!
- Plamen žareč bo presekal temo,
- kakor zastava bo plapolal,
- človek bo dvignil obraz od tal,
- v bodočnost bo stopil z uporno nogó.
- Naši napori v žrtvi in delu
- bodo razgibali mrtvo telo,
- in kar je strto ležalo v pepelu,
- bo kakor slap vzžuborelo v nebo.
- Poglejte, drugovi: iz naše moči
- se novo, bodoče življenje budi!
- II
- In kar je enim topo preobilje,
- je drugim tiha beda in krivica,
- in s preobiljem luksus in kaprica
- in meč in plamen, sila in nasilje.
- A požrtija pri Trimalhionu
- z opojnim vinom smrti je končala,
- in kdor kraljuje danes, je v zatonu,
- ker pomendrana množica bo vstala.
- In kar bilo zatrto in steptano
- in kar biló teptancem, sužnjem sveto
- in kar je v temni noči nam sijalo,
- bo s svetlim, zlatim soncem obsijano,
- in kar nas gnalo v temni čin —
- prekleto,
- in vse ostalo bo na vek propalo.
- III
- Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila,
- ki bo življenje preoblikovala,
- in bo človeku zopet moč vrnila
- in kar bo lažnega, bo v prah steptala.
- In človek v svesti pravega si cilja
- (o, zvezda duše mu bo pot kazala)
- razpel bo v vetru hrepenenja krila
- in mrtva pesem bode obmolčala.
- Nobenih norm, zakonov; samo delo
- kazalo bo človeštvu novo pot,
- in kamor srce genija hotelo,
- le tja za njim bo stopal zdravi rod.
- In v našem delu vstane nova sila,
- ki svet bo zrušila in dogradila.