Rekelc Stefanel
← Yo Yo Ma | Rekelc Stefanel Table Tomaž Šalamun |
Pašto je prinesel Marco Polo → |
|
REKELC STEFANEL
Strmim v izložbo v Arezzu. Prsti se naslanjajo na
šipo. Kavo požre tunel, slavolok je poln drobnih
lučk. Zvonik se dviguje od kamna do fuge, od
kamna do fuge in potem pljuvaš s ptiči z
Badie. V copatkah sem jo prehodil pot, v dotto e
grasso. Kjer so imeli župana Valterja. V moji vitrini
leži divja svinja, ki jo je ustrelil Maurizio. Kmetje
se razdelijo na grupe. Odkril sem jo, ko je spala.
Zdaj peče orade. Kleno meso je švigalo v morju.
Posut sem z baziliko. Moj campanile sanja. Parkiram
kot žival. Abruptno vlečem svoj plen po stopnicah,
Metko. Vlomim vrata in jo vržem na kavč, da jo boli,
da jo boli, da jo boli, dokler ne gode kot sivci. Sivci
stojijo na ledu in gledajo sončni zahod in pojejo.