Samotni oblak

← Troje barv

Samotni oblak Pesmi v prozi Srečko Kosovel

Sanjajoči potoček →

Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem>

     Oblak, ti samotni večerni oblak! Kot zlat labod plavaš

po sinjem morju neba. Sonce se niža, ti pa postajaš samo- ten in sam in strmiš za njim.

     Oblak, ti samotni, rdeči labod! Plavaš kot bolest, tiha,

neizgovorjena plavaš molčeče. (Čutim, kako sem ti brat!)

     Oblak, ti temni, črni labod! Si kakor senca globoke otož-

nosti, ki me še čaka. Si kakor senca, ki nad vsem Krasom stoji - nerazodeta bolest.

     Čujem tvoj molk, kadar utihne kraška dolina. Kakor

pogrebnica je ta tvoj molk. Čutim in grem po vasi in se ne bojim, kajti vem, da si siv lahko ali črn ali zlat ali rdeč, ti čudni labod.