Sanjajoči potoček
← Samotni oblak | Sanjajoči potoček Pesmi v prozi Srečko Kosovel |
Skala → |
|
<poem>
Mimo tenkoraslih smrek kakor zrcalo smejočega se,
svetlomodrega azura se je vil. Hotel in hrepenel je po morju, a hrepenel je bolj, nego resnično hitel. In ostal je sam sinji azurni potok.
In temni so postali pogledi vil - tenkoraslih smrek -
in skrile so svoj večerni pas in razprostrle črnega, temno so se risale v večer in žalovale.