Sanje (France Prešeren)

← Druga soldaška

Sanje Prepesnitve ljudskih pesmi France Prešeren

Od Marjetike →

Viri:	ff.uni-lj.si
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

»Le sèm, le semkaj, mati vi!
mi bote sanje skladali:
se mi nocoj sanjalo je,
de v beli sem Ljubljani bil,
pritekel mrzel je studenc
spod cerkve božje matere,
tri rož’ce so priplavale,
rudeča, bela, zèlena.«

»Rudeča, sin! rudečo kri
pomeni, ki jo boš prelil;
pomeni bela belo smrt,
ki jo boš Travnar mlad prestal;
zelena pa zeleni grob,
ki vanj boš Travnar pokopan,
ak hodil bodeš v vas k ženàm.« —

Zvečer se komaj mrak stori,
pokliče hlapca, govori:
»Obsèdlaj brž konjiča dva,
v Ljubljano v skok podirjava,
tam čaka lepa me gospa,
gospoda njen’ga ni doma.«
V Ljubljano hitro pridrčí,
konjiča hlapcu izročí
in v vas hiti k lepi gospe.
Pri nji ga je dobil mož njé,
zapodil nož mu je v srcé.