Sebi in Tebi, moj kamerad!
Sebi in Tebi, moj kamerad! (Izpod zemlje) France Kozar |
Mi kopači → |
|
Jaz vsak večer
v molitev tiho in spokojno
iztiskam iz duše svoje grozo in nemir
teh dni v zarje
vstajajoče,
padajoče,
vsak večer in jutro
pojem ulicam in cestam,
držečih v brezbrežje širjav in daljav.
Jaz sem venomer čuječ signal,
ki svojim kameradom vseh zemljà
v plamteč in krut poziv
v duše in srca polagam svoj utrip.
In vem: to gozdov zelenje in planin
dežele naše majhne in prelepe,
— o to vem tako trdno in globoko,
kakor mehko je v meni,
da nam spočene pomlad, majsko alelujo.
O moj dragi kamerad —
jaz vedno, venomer
s svetilko jamsko določujem svojo pot in smer
polarnih razodetij iz globin,
jaz vekovečno, v brezkončje svojih dni
skozi šahte naših jam,
pojem ulicam in cestam,
svoj in Tvoj nov, sončni dan.