Mi kopači
← Sebi in Tebi, moj kamerad! | Mi kopači ... (Izpod zemlje) France Kozar |
Rudarska vojska → |
|
Mi kopači,
smo orači
njiv in polj podzemeljskih globin.
Iz sivih, lačnih dni
v črne, sestradane noči,
po osem ur krampi nam v rokah pojò,
po osem ur lopate v spev hreščeč se trò,
po osem ur nam hunti z rudo se nakladajo in polnijo
iz naših srag in znoja.
Mi kopači,
smo orači
trdih, plodnih rudnih tal.
V krovnine venomer grozeče,
v celine strahotno vzdihujoče,
v kamnine žugajoče,
zasajamo krampove ostrine.
Mi kopači,
smo orači
in črni, umazani, zbiti od robote.
Tenka, tenk je naših krampov spev,
ki nas v mrtvaške srajce oblači,
tenka, tenk je smrtonosni odmev,
ki terja nas v up in žalost in silo boja.
Tenka, tenk
je jekla cvenk,
je surov odziv
za naš pozdrav, poziv in živ:
Srečno!
Mi kopači,
smo orači
in kovači
in tolkači za večnoživ zdravstvuj:
Bodi srečen in si srečo kuj in kuj!
Iz zasužnjenih globin pod zemljò,
nam izžemajo se vzdihi v čas — temò,
naše pesmi kletve so za plamteč izraz:
Naši krampi bodo izkopali
zemlji in človeku nov in sončnejši obraz!