Siroti
← Pri mrtvaškem odru | Siroti Poezije 1 Simon Gregorčič |
Njega ni! → |
|
Cvetica nerazvita,
rastoča vrh planin,
ti zapuščena, skrita
poganjaš sred pečin.
Kedó li te zaliva,
komu pač ti si mar?
Cvetica ljubezniva,
pa jaz ti bom vrtnaril!
Skrbnó te bom zalival,
lepó te bom gojil,
četudi drug bo užival,
ko cvet se bo razvijal.
Oj, dete, dete malo,
nedolžno dete ti,
sirota si ostalo,
kedó za té skrbi?
Pa če nikdó na svetu,
jaz bom pod skrb te vzel,
le rasti v lepem cvetu,
cvetú bom jaz vesel.
Za blagosti ti goreče
bom prosil, angel moj,
četudi tvoje sreče
delil ne bom s teboj!