Sled v jutro
← Med psoglavci | Sled v jutro Blaž Lukan |
Prijateljstvo → |
|
SLED V JUTRO
ŽE trinajsto jutro je, nagla psica,
a ne vidim te še, preveč je teme in nobene
razpoke. Vidim le: veliko, veliko otrok se
bo razšlo; a ne morem objeti prav vsakega
psa, ki prestrašen tava okoli.
HODIM samo po najbližjih poteh, stopam
čez trate, kričim, a pasja uta še vedno
najmočneje žarijo. Od dlak se cedijo novice
o jutru, in res, šele jutranji mraz
me prav prebudi.
ČE se zaprem vase, se tresem, pod oknom
pa pesem kar sama poje o psih. Čeprav
nisem nikdar nosil galoš, sam najbolje
razumem govorico pravljic.
IN če je res, da poljub najbolj boli,
če se zdi, da v psih žive nerojeni otroci,
potem se ne smeš čuditi, nagla psica, da
si v tem jutru samo ti tista sled, ki ji
ne moreš slediti.