Slovenska legenda
| ← Solus | Slovenska legenda Balade in romance Anton Aškerc |
Na sedmini → |
| |||||||||||||||
"Odpríte!" pred rajem začuje se klic,
In nékdo potrka tri krati;
Že s ključi za pasom, veselih líc
Stojí sveti Peter med vrati.
"Kdó duša si božja?» jo praša vratár,
Od glave do nóg premotrí jo, —
""Slovénec ponižen, nebeški ključár!
In v rajsko želím domačíjo.""
"Slovénec! Oh, rad Vam verjamem tó.
Predôbro pač vam ne godí se;
Zatôrej vsak rajši ostavi zemljó,
Pa k nam gor čim brž preselí se.
"Iz vsakega najdete tukaj stanú
Velikih in slavnih svetníkov,
Iz Vašega jadnega pa rodú,
Največ jih je — mučeníkov.
"No, predno Vam ôdprem sveti raj,
Prestópiva večnosti meje, —
Oprôstite! prí nas je tak običàj, —
Kakó Vam čestito imé je?"
""Slovénsko mi Primož je Trubar imé,
Saj kdo me utegne poznati..."
"Že dobro!" Šentpeter mu reče smejé,
"Počakajte tukaj pred vrati!"
* * *
Žarí se dvorana nebeška, žarí,
od bajnih leskeče se lúčij;
Pred svatov nebeških sijajne redí
Ustopi Šentpeter s ključi.
"Iz solzne doline tuj gospod
Na pragu je naše hiše,
Poprôsil ponižno me je za vhod,
A Primož Trubar se piše."
""Káj? Trubar!"" vladika Tekstor dé,
""Kakó? Primož Trubar ste rêkli?
Živí li še tá do današnjega dné?
Ní zdavnaj že zgôrel v pêkli?
""Po vsej domovini vam nékdaj razpél
Bil vražje je svoje mréže,
Ovčíce mi vse poloviti je htél —
Gospôda gotóvo to vé že.""
"Križ božji! Slovénski Luter je tu!"
Bolestno škof Tomaž Hren vzdahne,
"Še tukaj ne bode pred njim mirú?!
Na dno víc nazáj naj se pahne!
"Pripeljal nemara s sebój cel sod
Slovenskih je Svetih Písem;
Pečí bil sem kúrit dal ž njimi povsód,
Vseh mogel dobiti nisem." —
""Pomislite, "" Slomšek se oglasí,
""Pomislite, sveti očetje!
Kar Primož na zemlji več ne živí,
Pretêklo že tristo nam lét je.
""O véri njegovi ní bilo sledú
V Slovéncih o mojem časi.
Predlágam, da raj se otvóri možú,
Da brat naš zaslužni se spasi.
""V jeziku premilem on prvi iz vséh,
O, čujte! nam knjige je pisal!
In gréh, ki učinil ga bil je, gréh —
Spokorniku Bog ga je zbrísal...""
Joj! bil vam prepír in spor je na tó
Po celi slovenski strani,
Še drugi začeli nastavljati so
Uhó radovedno rajáni.
Z Jerónimom sveti Avguštín
Smehljáje se tam pogovárja,
S Kvirínom šepeče škof Viktorín,
Kazáje na Petra, vratárja.
Metódiju papež Nikoláj
Sladkó se na glas poróga:
"No, brate moj, slišiš in vidiš sedàj,
Káj tvoja slavjanska je zloga?"...
In angeljci zlati okróg letajoč
S perútmi delajo veter...
Pri vratih brez sape, osúplo zróč,
Ko v tléh ukopán stojí Peter.
"Mir!" — čuj, s prestola svojega Bog
Zdaj glas svoj svarilni povzdigne,
Slovence takój potolaži okróg,
Vratárju z rokój pomigne.
Do danes vaš Trubar je v ôgnji pripet
Za greh se svoj óstro pokôril,
Od danes naj tukaj bo z vami vréd
Za tó, kar je dôbrega stôril.
"Ker v vašem jeziku vas prvi učíl
Moliti je, psalme péti,
Zdaj večno me bode slovenski slavíl,
Peváje svoj: "Sveti, sveti!"...
In ključ zarožljá in raj odprt,
In Primož Trubar ustópi.
Mej slavnimi brati (pač mnogim na srd!)
Bog sesti velí mu na klopi.
Prešeren, glej, tam mu naproti hití:
"Naj bom jaz tvoj prvi čestitelj!
Iz národne smrtne, stoletne nočí
Na delo si prvi buditelj!"