Soldaška (Prešernove poezije)

Soldaška.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Pet črevljev merim, palcev pet.
Adijo, ljub’ca, starši,
in z Bogom vi, tovar’ši!
Dopolnil sem devetnajst let;
pet črevljev merim, palcev pet,
in čvrste sem postave
od nog do glave.

Očetov dom, tí ná slovó!
Kdor ni za boljšo rabo,
naj var’je dom in babo,
al v šolah beli si glavó!
Junaka vabi boj, ne bo
se trudil on a peresom,
in ne z drevesom.

Učeni stan je zanič’van;
skrbi in huda leta
moré uboz’ga kmeta;
najprvi stan soldaški stan;
soldat živi vesel v en dan,
sej cesar dá pol hleba,
in kar je treba.

Domá povsod, domá nikir,
obhodi dosti sveta;
zavolj njegà dekleta,
ženice imajo prepir.
In kadar zapusti kvartir,
si marsiktera z’ hiše
solzice briše.

Le eni ljubici je zvest,
ti ljub’ci čast se pravi,
ta gre ž njim v boj krvavi;
ga spremi čez goré brez cest
in čez ozidje trdnih mest,
kjer smrt junaške brate
povabi v svate.

Sej vem, da mora vsak umret’,
in iti vsak k pokoju,
na post’lji ali v boju,
potrta starost, mladi cvet. —
Pet črevljev merim, palcev pet;
veselo čem živeti,
junaško — vmreti.