Svarilo (Prešernove poezije)

Svarilo.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Ondan si začela
otrok pred, cvetet’;
že rož’ca si cela,
si hvala deklet.

Mladenče že vnemaš
z nevarnim’ očmi;
jih Rêz’ki prevzemaš,
ji delaš skrbi. —

Das’ vinček je kisel,
z vodico nalit,
zaljubljena misel
jih vodi ga pit.

Krog tebe slepari
se škric iz štacun,
in dohtar ta stari,
oskuben kopun.

Of’cirček se vstavi,
te vpraša, odkod?
Skrivaj te pozdravi
’z kanclije gospod.

Klobuka ne vzdigne,
se modro drži;
z očmi le pomigne,
se ljub’ce boji.

Ljubezni se braniš,
nje môči si kos,
ti druge le raniš,
jih vodiš za nos.

Je lepa b’la včeraj,
al’ danes več ni.
Predolgo ne ’zberaj:
Čas, Pep’ca, hiti! —