Srcé siróta
← Svetišče | Srcé siróta Poezije 4 Simon Gregorčič |
Veseli pastir → |
|
Osamélo, zapuščeno
Dete tu stojí mladó,
Čelo tóžno in megleno,
In mokró mu je okó.
Mati mrtva, mrtev ôče,
Bratov nima, ne sestrâ:
Brez domú po svetu jôče,
A kedó mu strého dá?
Ta sirota osaméla
Ti nesréčno si srcé;
Záte nima zemlja céla
Brata ne in ne sestré.
Saj tvoj dom ni tu na svéti,
Ti tam gôri si domá;
Tebe neče svet uméti,
Ti ne môreš pa svetá!