Storije iz gornjegrajskega okraja/Zidanje cerkve v Solčavi

← Mati Božja v Novi Štifti

Zidanje cerkve v Solčavi Storije iz gornjegrajskega okraja Fran Kocbek

Rojenice →

Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

a)

Štiftarjav hlapec je z volmi oral na Vidmu (cerkveno zemljišče za šolo). Nekaj časa sta vola popolnoma mirno vlekla plug. Naenkrat pa sta obstala in začela kopati z nogami. Hlapec ju je priganjal in tepel, toda vola se nista ganila in sta kopala naprej. Ko sta nehala kopati, sta pokleknila. In hlapec je videl, da sta klečala pred Marijinim kipom. Tekel je ljudem povedat, kaj se je zgodilo. Na tistem mestu so začeli zidati cerkev. Toda ves zid, kar so ga sezidali v enem dnevu, je na čudežen način stal drugo jutro na griču, kjer stoji še danes cerkev. Baje zato, ker je Marija vedela, kakšna povodenj da bo, ko bo prekljuval lintvar skalo, da ne bi tedaj povodenj porušila cerkve. Ko so sezidali cerkev so postavili Marijin kip, ki sta ga našla vola, veliki oltar. Kip je bil, čeprav majhen, tako težak, da ga je en mož ni mogle nesti in so ga morali peljati na vozu. Večkrat so hoteli ta kip preobleči v lepšo obleko pa vedno so ga našli drugo jutro zopet v stari obleki. Na onem mestu pa, kjer so našli kip, so pozneje postavili kapelo.

b)

Ko so opoldne pri kmetu Štifterju zapregli vola, sta zbezjala, tekla na Videm in kopala z rogovi dalje kakor zgoraj.

Solčava