Streha nad glavo
← Speča žalost | Streha nad glavo Ogenj do zadnjega diha Neža Maurer |
Pozabila sem → |
|
V tvojih besedah je obviselo
moje srce
kot utapljajoče se mače
v obrežnem grmovju.
Nisem več brezdomka
na tem svetu –
s svojim obrazom si mi naredil
streho nad glavo.
Nikoli se s teboj ne bom
vsega pogovorila,
nikoli se s teboj ne bom dovolj naljubila.
Še po smrti bom žarela:
tako žari
v gozdu trohneče drevo –
četudi ne greje.