Zlata čaša Sveta Marjeta
Slovenske legende
Anton Medved
Sv. Katarina mučenica
Spisano: Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Sveta Marjeta

Stoji, stoji tam, beli grad,
pod gradom jezero je zad;
pa v jezeru je čudna zver,
je zmaj, ki tae'ga ni nikjer.
Ga dobro pasti morajo,
so dali ze živinco vso.
Je vrsta na ljudi prišla,
storijo kmalu sklep le-ta:
"Mu dajmo le Marjetico,
Jezusovo služabnico;
z Marjetico nič zgube ni."
Kaj pa Marjetica stori?
Gre v izbo svojo pisano,
Obleče suknjo višnjevo,
pasico vzame si zlato,
gre pred globoko jezero.
Pa srečal jo je mlad junak,
oj mlad junak, srčan vojak;
junak je sveti Juri sam.
Ji pravi:"Kaj ti sveta dam?
Greš pred globoko jezero,
brž tudi zmaj priplaval bo,
pasico vrzi mu na vrat,
še stori sveti križ;
takrat je zmaj ponižen in krotak,
da ni se bil nikoli tak."
Marjeta gre pred jezero
nad zmaj em vse stori tako:
pasico vrže mu na vrat,
stori se sveti križ; takrat
je zmaj ponižen in krotak,
da še ni bil nikoli tak;
pohleven ves jo vboga rad,
da pelje ga pred beli grad.
Pa prejde velik strah ljudi,
veliko, malo, vse beži.
Pa sveti Juri govori:
"Nikar ne bojte se zveri;
spoznajte pravega Boga,
sprejmite vero v Kristusa.
Končal jaz z Bogom zmaja bom,
od sile te vas resil bom."
Obrnejo se vsi v Boga,
sprejmejo vero v Kristusa;
pa sveti Juri vzdigne meč
in mahne zveri glavo preč.