Slap Tema modre slike
Morje
Tomaž Šalamun
Vojna
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Danes sem mastna lizika. Sonce tu pada v

Močvirje. Skale izvirajo iz morja, iz nobenega

Hotela se ne vidi v našo nišo. Mahu ni. Belina


Je od rjavine razločna. Nietzsche, skloni

glavo. Pesniško je ženo zakleniti v hotel

in se iti fukat. Rdeči nohti, podji. Palčki.


si kupijo štorkle. Drenjajo se v avtobusni

postaji. Vsi trgajo prvo kožo. Imaš

baterijo? Če končaš v noči v mivki? Če ti


sinica spodleti? Če stečeš po travniku in

dobijo tudi mravlje krila? Jih vidiš v noči,

matice? V noči ne morejo biti ne srebrne ne


zlate. In Nietzscge si glavo umiva, s paro,

potem pa zjutraj, vkeber, grize kolena nad Nico.

Nekakšne stezice prodajajo udi za Rilkeja.


Ti, ki nisi kravlal, z morja je treba zdrseti

V avlo. Daleč od luči, v temi. Edino tu pa tam

Modra svetloba, kot v jami na Buševu. Matica,


akvalunga, gledaš svoje možgane? Disney je

ustvaril kompjuter. Če z utežjo na ravni

ploski udariš česen ali grah, se resnica


spet sestavi? Rišeš premikanje žita v ladjah?

Boš z miško izruval pšenico? Ali požel?

Ali jo valil, da bo vsa kričeča poskakovala


in se otresala? Na koncu ste vedno dva.

Kaj si zamenjujeta? Sidro z meso plava.

Rusalka poklekne in Mucin dom gori.