Ternovskemu gosp. dekanu.

(Preusmerjeno s strani Ternovsekmu gosp. dekanu.)
Premilostljivemu gospodu JERNEJu VIDMARju, ljubljanskemu knezu in škofu o veselem prihodu v Ljubljano Ternovskemu gosp. dekanu.
Prvenci
Janez Bilc
Prijateljem.
Izdano: Ljubljana: Jožef Blaznik, 1864
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kjer Reka teče, Bistrica izvira,
Dolina Bistriška se razprostira;
Na kraju krasne te planjave
Kipi ternovski grič v višave.

Na njem se cerkve dvigajo zidovi,
In mili vabijo zvonov glasovi
Preddedov davnih pozne sine
Na griča svetega stermine.

Je roka božja Tebe sem poslala,
Ternovski fari Te pastirja dala
Da čedo paseš, jo varuješ,
Ji nauk življenja oznanuješ.

Velika let je versta že minula,
Ti glavo s snegom starosti posula,
Kar paseš nas, pastir preblagi,
In varješ nas, oj oče blagi!

Zatorej dne ko tega zora vzhaja,
V radosti se serce vsej čedi taja:
Ne ve kaj bi Ti dans vošila,
Kaj na oltar Ti položila.

Zatorej o prihodu tega dneva
Ovčica ena želje razodeva,
Ki fara dans ternovska cela
Zročuje nebu jih vesela:

V zdravji, v veselji tekó Ti naj leta,
In sleherno nove naj sreče obeta.
V „Ternovem“ naj pot Ti ne bode „ternova“
In zarija zlata vsakterega dnova
V življenja naj stezo Ti rožice stelje.
Al ko od Grospoda bo prišlo povelje,
Da imaš zamenjati časno za večno,
In romati tjekaj v deželo bolj srečno,
Za Tvoje na zemlji nevtrudeno delo
Naj z vencem premage ovenča Ti čelo!
Pastir naš in oče preljubi!
Ovčice — nikar nas ne zgubi. —