Usod

← Mladenič je šel iskat srečne in nesrečne ure

Usod Matija Valjavec

Predica je imela mrtveca za ljubčka →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Neki oče je imel dva sinova, eden je bil delaven, drugi pa zelo len. Po očetovi smrti sta živela skupaj in tako imela vsega dovolj. Tistemu, ki je bil delaven, se je zdelo krivično, da sam dela, njegov brat pa venomer spi in je.

Tako sta se razšla. Čez nekaj let je šel delavni brat k lenemu, da vidi, ali ima tudi on kaj, kajti sam ni imel ničesar. Pride k bratu in vidi, da je pri njem vsega dovolj. Zdaj začne preverjati, kako to, da ima njegov brat vsega dovolj, ko ni nikdar ničesar delal, sam pa, ki je vselej delal, nima ničesar. In ko je tako preiskoval, mu nekoč reče neka stara ženska, naj gre vprašat k Usodu. Mora pa vzeti s seboj veliko mesa, ker ima Usod polno dvorišče divjih zveri, sicer ga bodo raztrgale. Ko pa bo prišel tja, ne sme reči ničesar, ampak delati, kar bo Usod hotel.

Tako je tudi bilo. Ko je prišel delavni brat tja, je našel vse tako, kot mu je bila povedala baba. Prvo noč, ko je prišel, se je ponoči slišalo grmenje in tele besede:

«Slišiš, Usod? Zdaj, ko se je narodilo toliko ljudi, kako jih boš sodil?«

Usod odgovori: »Tako naj jim bo, kot je zdaj meni,« in je po hiši raztresal zlato in srebro.

Drugo noč je bilo spet vse tako, le da Usod ni raztresal zlata in srebra, ampak bolj revne reči. Tretjo noč pa je raztresal čisto revščino.

Potem mu je Usod rekel:

»Poglej, moj dragi! Tudi tvoj brat se je rodil v dobri noči in ima vsega dovolj. Ti pa si se rodil na najrevnejšo noč. Njegova hči se je prav tako rodila v dobri noči, njo vzemi k sebi in imel boš vsega dovolj.«

Tako je tudi bilo. Ko je prišel delavni brat tja, je našel vse tako, kot mu je bila povedala baba. Prvo noč, ko je prišel, se je ponoči slišalo grmenje in tele besede:

«Slišiš, Usod? Zdaj, ko se je narodilo toliko ljudi, kako jih boš sodil?«

Usod odgovori: »Tako naj jim bo, kot je zdaj meni,« in je po hiši raztresal zlato in srebro.

Drugo noč je bilo spet vse tako, le da Usod ni raztresal zlata in srebra, ampak bolj revne reči. Tretjo noč pa je raztresal čisto revščino.

Potem mu je Usod rekel:

»Poglej, moj dragi! Tudi tvoj brat se je rodil v dobri noči in ima vsega dovolj. Ti pa si se rodil na najrevnejšo noč. Njegova hči se je prav tako rodila v dobri noči, njo vzemi k sebi in imel boš vsega dovolj.«