Na potepu Vanek, zaspi!
Kam pa teče voda
Neža Maurer
Podstrešje
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Vanek je legel v posteljo,

da bi zaspal,

pa mu na vse strani misli uhajajo

in mu nagajajo.

Le kako naj bi Vanek zaspal?


Pa se Vanek dobri noči zasmili,

tisti noči, ki veliko, črno ogrinjalo ima

in zna polno šepetajočih besed,

ki kličejo sanje.

Urno poišče noč nagajivo Vanjkovo misel,

ki se z mačko okrog hiše lovi,

rahlo jo prime za drobceno roko

in k Vanjku pripelje –

aja, zaspi!

Potem gre k studencu:

tam se druga Vanjkova misel

s papirnato ladjo prevaža

sem in tja, škropi in prepeva –

hojaja, hojaja!

Rahlo jo prime noč za drobceno roko

in k Vanjku odpelje –

aja, zaspi!

Potem se noč čez polje napoti

in najde tam tretjo Vanjkovo misel,

ki z murnom objeta

prepeva v lepo poletno noč –

čriiii – čriiii, čriiii – čriiii,

da odmeva od bližnjega lista

in od gore, na kateri veseli mesec sedi –

čriiii – čriiii, čriiii – čriiii.

Rahlo prime noč Vanjkovo misel za roko:

Pojdi, Vanek ne more zaspati,

Vanek zaradi tebe bedi!

Pa jo odpelje k Vanjku pod mehko odejo

in se nasmehne:

Vanek že spi.