Večerni glasovi
← Pred hišo | Večerni glasovi Lojze Grozde |
Večernica (1) → |
|
Oj glasovi, nežni mili,
kot srebrni bi zvonovi,
v samem nebu zazvonili,
to so mlade duše vzdihi,
hrepeneči, sladki, tihi,
kakor pravljica o sreči,
da uho jih še ne sluti,
le srce jih moje čuti,
ko prihajajo do mene vsak večer.