Vital
← Sveti Mihel | Vital Slovenske legende Anton Medved |
Kameniti ribič → |
|
Vital
Zapovedani svoj praznik
Solingrad obhaja dnes,
praznik Vitala — svetnika,
ki znanik je bil z nebes . . .
Dan ta že ob uri rani
zvona glas ljudem oznani.
Ljudstvo za Boga goreče,
vsak opravek opusti —
da bi delal, to pregrešno
slednjemu se danes zdi . . .
A - tam žen kruh si peče,
dela še končati neče.
K maši vabi že zvonjenje,
žena čuje glas zvonov,
vendar ni jej cerkve mari,
dokler kruh še ni gotov. M
nogi delo graja njeno —
ali vse le — bob je v steno!
"Zapovedani je praznik! —
Bodi! — Vendar živi duh
v cerkev prej me ne prežene,
dokler ni izpečen kruh!"
Čul je ženo svetec Vital,
mož pred njo stoječi, očital:
"Ti ne slišiš, kar zvonovi
označujejo sedaj?
Praznik posvečuj, če hoceš
gledati kdaj sveti raj! —
Pusti torej, žena, delo,
saj ne bode ti prospelo!"
"Praznik ta naj posvečujem?
Bodi! — vendar živi duh
v cerkev prej me ne prižene,
dokler ni izpećen kruh!"
"Pojdi! — Vital sam veleva.
"Pomnila boš tega dneva!" —
Reče in izgine svetec . . .
žena grohotaje de:
"Jaz te ne poznam svetnika;
če pa hočeš, da srce
tebi bo pokorno,
ženi kruh ta v kamen izpremeni!"ž
Spet prevzetno zagrohoče . . .
dušo napoji jej srd. —-
V peč pogleda ... Mesto kruha
kamen le opazi trd ...
Mine ponos ves ženico,
brž ko izpozna resnico . . .
Zdaj v Šent-Petra cerkvi vidiš
hlebe kamenate te.
"Praznik posvečuj le vestno,"
kameni ti govore.