Vital.
← Sv. Martin. | Sto narodnih legend. Anton Kosi |
Legenda o sv. Antonu Padovanskem. → |
|
Zapovedani svoj praznik
Solnigrad obhaja dnes,
Praznik Vitala – svetnika,
Ki znanik je bil nebes . . .
Dan ta že ob uri rani
Zvona glas ljudem oznani.
Ljudstvo za Boga goreče
Vsak opravek opusti –
Da bi delal, to pregrešno
Vsakomur se danes zdi . . .
Ali žena kruh tam peče,
Dela še končati neče.
K maši vabi že zvonjenje;
Žena čuje glas zvonov,
Vendar ni ji cerkve mari,
Dokler kruh še ni gotov.
Mnogi delo graja njeno,
Ali vse je bob ob steno!
»Zapovedani je praznik?! –
Bodi! – Vendar živi duh
V cerkev prej me ne prižene,
Dokler ni še spečen kruh!« –
Čul je ženo svetev Vital
In tako ji je očital:
»»Kaj ne slišiš, kar zvonovi
Oznanjujejo sedaj?
Praznik posvečuj, če hočeš
Gledati kdaj sveti raj! –
Pusti torej, žena, delo,
Saj ne bode ti prospelo!««
»Praznik ta naj posvečujem?
Bodi! – Vendar živi duh
V cerkev prej me ne prižene,
Dokler ni še spečen kruh!« . .
»»Pojdi! – Vital sam veleva,
Pomnila boš tega dneva!«« –
Reče in izgine svetec . . .
Žena grohotaje de:
»Jaz te ne poznam svetnika;
Če pa hočeš, da srce
Tebi pa pokorno ženi,
Kruh ta v kamen izpremeni!«
Spet prevzetno se zasmeje . . .
Dušo ji prevzame srd –
V peč pogleda . . . Mesto kruha
Kamen le zapazi trd . . .
Mine ponos ves ženico
Hitro, ko spozna resnico . . .
Zdaj v Šent-Petra cerkvi vidiš
Kamenite hlebe te:
»Praznik posvečuj pobožno«,
Kameni ti govore.
Založil Vitalis.