XII. ¸Spomlád.
← XI. Vigred. | XII. ¸Spomlád. (Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene) Anton Martin Slomšek |
XIII. Novoletniza. → |
|
1.
¸Snég sa to leto ſlavo je she vsél,
Hranil je ſtarzhek ſvoj zhamar[1]vesél.
Sebza [2] sapéla,
’S parne[3] sletéla:
»Niſ’ me ſhe mrasek ti vsel!«
2.
¸Sliſhiſh po gaju[4]prepevati tam!
Ptizhe veſele ſpet perſhle ſo k’ nam.
Kok shvergolijo!
Tebe budijo:
»Lépa nedolshnoſt le vſtan’!«
3.
Temkaj po polji, po njivzah, [5] povſod’
Sgodaj prepéva ſhkorjanzhekov rod;
K’ viſh’k [6]ſe podaja,
Lepo obhaja
¸Sonza, veſéliga god.
4.
Tamkaj, kjér ſonze potoke ſrebri,
Penza [7]veſéla na verbzi ſedi;
Lepo prepeva,
In’ ſe odgréva;
¸Stvarnika ſvojga zheſti.
5.
Tebi ſtvarnizha[8] na ſméh ſe dershí,
Ona sdaj novo obleko dobí:
Travnike selène,
Roshze romène.
Kako naſ to veſeli! –
6.
Zhreſhnja vſa béla na grizhu [9]ſtoji,
Gleda na breſkvo, ki v’vertu zvéti.
Vſe raszveteno
In omladéno
Teb’ſe na proti ſmeji.
7.
Vſe ſe sdaj gible, veſelo shivi,
Zvetu na vſak’mu buzhelza[10]ſedí.
Tam po ravnini,
Lepi ledini
Fantizh metulje loví.
8.
Tamkaj po ſonzhnih komol’zah [11] poglej,
Pridni paſtirzi kaj ’majo sa ’n raj!
Ovzhe paſejo,
Lepo pojèjo.
Hola! – kak’ juzkajo[12] sdaj. –
9.
Vel’ko veſelja réſ vigred [13]nam da,
Urno pa naſ do polétja peljá.
Leto berſh mine,
Tud’ jeſen sgine,
Sima nam roko podá.
10.
Tak bo minila tud’ tvoja mladóſt,
Tak ſpremenila shivlenja ſladkóſt;
Vſe bo minilo,
Vſe ſe ſtemnilo;
Perſhla bo ſmertna bridkoſt.
Oroshen.