XIII. Novoletniza.
| ← XII. ¸Spomlád. | XIII. Novoletniza. (Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene) Anton Martin Slomšek |
XIV. Prijasnoſt shlahna rosha. → |
| |||||||
1.
Beli den ſe je perblishal,
¸Stara nozh minila je;
¸Staro léto ponovilo
Nikdar vezh ne bode ſe.
Zhaſno s’ zhaſam odtekuje,
Nam minjozhnoſt osnanjuje;
Roshza ſhe le perzveti,
Ozvetena shé leshí.
2.
Le poglejte tam viſhave,
Jih saſtaran beli léd,
Morja ſtraſhne globozhine,
De ſtermí nad njim pogléd.
Vod’ bres konza tam isvira,
To pa jesar rék [1] poshira.
S’ njimi léta tezhejo,
V’ vezhno morje vtonejo.
3.
V’ zhudne kroge ſe obrazha
Po ſhirjavah velik ſvét;
¸Sonze nam po dnevi ſveti,
In po nozhi meſenz bléd;
Svesda svesdi pot nahaja,
S’ ſvojo luzhjó njo napaja;
¸Sonze svesde satemní
Temna nozh pa rasſvetli.
4.
Zherna semlja, dobra mati
¸Se poſtara, omladi;
Nam potreben ſad pernaſha,
In preshivla vſe ſtvari.
Peretina in sverina,
Dve in ſhir nogata shvina
¸Se rodí, in je vezh ni,
Semlja ſhe le seleni.
5.
Zhlovek gore prekopava,
Morje je njegovi pot,
Vſe sverine oſtrahuje,
On je vſih ſtvari goſpód.
On narode premaguje,
Duh nebeſ ſe doteknuje;
Semlja in nebo ſtoji,
V’ prah le zhlovek ſpremení.
6.
Svesde bodo otemnele,
¸Sonza bode vezhni mrak;
Sarja ne bo vezh denila,
Nozh sgubila ſvetel ſnag[2];
Semlja ſe bo rasvalila,
Vſa lepota raskadila;
Le kar zhlovek saſadi,
To na vezhno obſtoji.
7.
Naſ ſromakov vſe teshave,
Vſih neſrezh nevſmilen grom,
Vſih bridkoſt grosenſke ſtrele,
Naſh’ga shvota ſtraſhni lom[3]
Le en kratek zhaſ sadéva;
Kratka je na semlji réva;
Vſe, kar semlja porodi,
¸Se na semlji premeni.
8.
Vojſke, kuge, bolezhine,
Terdih zhafov grosni ſtrah,
Vſe veſelje in dobrote
Pokadijo ſe ko prah.
Kjé je vboſhtvo vſih ſromakov,
Kjé sdaj ſrezha vſih vojſhakov?
¸Sluha jih in duha ni,
¸Samo djanje ſhe ſlovi.
9.
Poſhli, Ozhe! ojſtre ſhibe,
Zhe ſe tebi dobro sdi,
Alj veſelja sale roshze,
Dober Ozhe ſi nam ti!
Tvoje roke ſmo veſéli,
Le pomozh nam ti podéli;
Naj ſe v’djanji vſih ljudi
Tvoja volja vſej sgodí.
ͺSlomſhek.