XIV. Prijasnoſt shlahna rosha.
← XIII. Novoletniza. | XIV. Prijasnoſt shlahna rosha. (Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene) Anton Martin Slomšek |
XV. Tri nar lepſhi roshize. → |
|
1.
Posnam eno roshzo, prelepo zvetí,
Nar shlahnej med drugimi ona diſhí;
Naj salſha [1] zhloveka ſrebro in slató,
¸She lepſhi ga ona osalſhala bo.
2.
Vſe shelno jo jiſhe, tok ſtar, kakor mlad,
Is zeliga ſerza bi vſaki jo rad;
Alj malokateri jo dobro posná,
Veliko jih sbera, in ſe ogoljfa.
3.
Na polju shivlenja veliko jih je,
Pa ena le ſtori nam ſrezhno ſerzè;
To pravo boſh ſamo po duhi ſposnál,
Goljfivi nikar de bi roko podál!
4.
Te réva sadéva, ti roko podá,
Alj delo sagreva, te hladno pihlá;
Te shaloſt obhaja, ſovraſhtvo pekli,
Te s'ljubò prijasnoſtjó ona hladí.
5.
¸Spotike sakriva, po poti pelá,
Ljubesen oshivlja, ſovraſhtvo konzhá,
Drevenega, saſpanega k' zhednoſti budi,
Lashnive goljfive od ſebe podí.
6.
Le zveti, o rosha! med nami lepó,
Tvoj duh naj nam daja shivlenje ſladkó;
¸Si lepſhala ſerze, boſh lepſhala ſhe:
Prijasnoſt je, roshiza, tebi ime.
Voduſhek.
- ↑ Naj zira.