Zaklad (Anton Medved)
← Limbarska gora | Zaklad. Slovenske legende Anton Medved |
Dobrovska gospa → |
|
Zaklad.
Lie hitro na delo roke!
Pod sivo to skalo Ie2e
yeliki, neznani zakladi,
rumenega kupi zlata
in belega cudo srebra
V globoko zak<5pani kadi.
,,Marija, ki srenja te ta
dobr<5tnico milo pozna,
nam bodi nocoj pomocnica!
Cc dvignemo srecno zaklad,
pa kakor je koli bogat,
od vsega ti bo polovioa."
Tak' prosi in klice druhal,
poprime kopaje se tal,
z lopatami, s krampi pritiska.
,,Ze nekaj zvenci pod zemljo,
le zdaj se udarim krepkd
in suho zlato se zabliska.
Okoli Mezne kadi
vrzimo debele vrvi,
da v zemlji-posoda se gane;
na desno, na levo se stran
kopljimo, da zdajci na dan
bogati dobicek nam vstane.
Kopali na vsako smo plat,
otvezena silna je kad;
zdaj vprimo, tisci'mo, ylecimo!
Ce sleherni pocil bo ud,
obilo poplacan bo trud,
saj vemo, zakaj se potimo."
Mofineje vsakteri se vpre,
da kad se zaziblje, zmaje
ter dviga se, dvigne, ustavi;
pa sila pomnozena vsa
potegne na ravna jo tla,
na trato jo ravno postavo.
,,Al' kaj, ko pa nase vse ni!
Bedaki, neumnezi mi,
storiti enako obljubo! ,
Cemu bo Mariji zlat6,
Devici precisti srebr6?
Molitev le jemlje za ljubo.
Zatorej bolj pametno bo,
med nami,'bogato blag6
pravicno naj bi se delilo!"
Pa groza, odpre se prepad
in kad Jim pozre in-zaklad,
delitve veC treba 'ni bilo.