Znamenja dežja (Anton Kosi)

(Preusmerjeno s strani Znamenja dežja.)
Jezus in plevice. Sto narodnih legend
Anton Kosi
Jezus in ošabni kosec.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Gospod in sveti Peter sta

Ob hudi suši pot'vala;

Pekoče solnce je sijalo,

Ker dolgo časa ni dež'valo.


Pa v govorici tej in tej

Koračita počas' naprej,

Kar jima mož, grede po poti,

Prileten, star že pride proti.


Ga vpraša sveti Peter zdaj:

»Al' vroče, oča, vam je kaj?«

»»Seveda««, starček urno pravi

In te besede še pristavi:


»»Zares vročina huda je,

Pa menim, kmalu dež pojde,

Že videl črnega po cesti

Sem davi zgodaj polža lesti.««


Gospod pa mu odgovori:

»Mož, vaša vera prava ni,

Nebo zaradi tega dalo

Dežja ne bode vam še kmalo.«


Naprej gresta in drugi dan

Potujeta na drugo stran;

Sijalo solnce je pekoče,

Bilo je grozno, grozno vroče.


Pa v govorici tej in tej

Koračita počas' naprej,

Kar jima mož, grede po poti,

Prileten, star že pride proti.


Ga vpraša sveti Peter zdaj:

»Al' vroče, oča, vam je kaj?«

»»Seveda««, starček urno pravi

In te besede še pristavi:


»»Zares vročina huda je,

Pa menim, kmalu dež pojde,

Pod streho mojo se viseča

Zaprla neža je bodeča.««


Gospod pa mu odgovori:

»Mož, vaša vera prava ni,

Nebo zaradi tega dalo

Ne bode vam dežja še kmalo.«


Naprej gresta in drugi dan

Potujeta na drugo stran;

Pekoče solnce je sijalo,

Ker dolgo časa ni dež'valo.


In v govorici tej in tej

Koračita počas' naprej,

Kar jima mož, grede po poti,

Prileten, star že pride proti.


Ga vpraša sveti Peter zdaj:

»Al' vroče, oča, vam je kaj?«

»»Seveda««, starček urno pravi

In te besede še pristavi:


»»Zares vročina huda je,

Pa menim, da že dež pojde,

Že v kadi zjutraj je brbljalo,

Ko prvo solnce je pris'jalo.««


Gospod pa mu odgovori:

»Mož, vaša vera prava ni,

Nebo zaradi tega dalo

Dežja ne bode vam še kmalo.«


Naprej gresta in drugi dan

Potujeta na drugo stran;

Pekoče solnce je sijalo,

Ker dolgo časa ni dež'valo.


Pa v govorici tej in tej

Koračita počas' naprej,

Kar jima mož, grede po poti,

Prileten, star že pride proti.


Ga vpraša sveti Peter zdaj:

»Al' vroče, oča, vam je kaj?«

»»Seveda««, starček urno pravi

In te besede še pristavi:


»»Zares vročina huda je,

Po polju vene skoraj vse,

Pa saj nam Bog pomaga v sili,

Dež kmalu dal nam bode mili.««


Gospod pa mu odgovori:

»Mož, pravo vero imate vi,

Še danes dež na polje pride,

Ki v tej okolici se snide.«


Naprej gresta, na drugo pot,

Zgodi se, kar je del Gospod:

Megla nebo in solnce skrije,

'z oblakov kmalu dež se vlije.


Učiš se človek iz tega,

Da verovat' gre le v Boga

In da verjeti v prazne vraže

Nam poti prave pač ne kaže.


M. Valjavec.