Jezus in plevice.

← Ošabna krčmarica na Limbarski gori.

Sto narodnih legend Anton Kosi

Znamenja dežja. →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekega dne sta prišla Vzveličar in sv. Peter do žensk, ki so plele proso. Solnce je vsak dan tako pripekalo, da je bila zemlja od prevelike vročine že vsa razpokana. Težko je bilo delati na polju. Ko prideta do njih, jih vprašata, kako jim gre delo izpod rok.

»Slabo,« odgovori prva plevica, »ker je presuho.« Temu pritrde vse druge plevice. »Mislimo pa, da žejna zemlja skoro dobi potrebne mokrote, saj nam že žabe in lisice obetajo dež.«

»Tako,« reče Vzveličar in gre dalje, »naj ga vam pa dado žabe in lisice.«

Žareče solnce je pa sedaj pripekalo še bolj; dežja ni bilo, dokler niso ljudje zanj prosili Boga, ki poji zemljo.

Zapisal Fr. Ks. Krušič.