Katul 4

← Katul 3

Pesmi (Katul) - IV Katul

Katul 5 →

Prevedel Marko Marinčič; prevod je bil objavljen v zbirki Katulovih Pesmi: Gaj Valerij Katul, 2000.

Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Popotnik, jadrnica, ki stoji pred tabo,

se ti predstavlja kot najurnejše plovilo,

in pravi, da je ni nihče pustíl za sabo:

če je na vesla šlo, je nič ni ulovilo,

nobena ni hitreje poletela z jadri.

In še pove ti, da odrekati tegá

ne more ji Jadran bučeči, ne Kikladi,

ne slavni Rodos, ne barbarska Trakija,

Propontida ne divja, pontski ne zaliv,

kjer les, ki zdaj je jadrnica, prej je bil

nekoč košati gozd: na kitorskih višavah

je dolgo njena krošnja v vetru šepetala.

Pontska Amastrida, kitorska zelenika –

če pravi jadrnica, kdo lahko zanika,

kar sami dobro vesta: vse od prvih dni

je v gozdu stala na planini vajini,

nato je v vajinih vodah zmočila vesla,

odplula, in v daljave gospodarja nesla,

valovju kljubujoč, naj jo je veter gnal

od leve, z desne, ali če z obeh strani

je dober veter v jadra Jupiter poslal.

Božanstvom, pravi, ni obalnim darovala

Ničesar, ko po dolgi plovbi je pristala

ob jezeru, ki kakor solza čisto spi.

A to je mimo. Davno že prišla je ura,

da se na starost tu v zatišju posveti

vama, Kastor in Poluks, dvojčka Dioskura.