Pod oknom (France Prešeren)

Pod oknam
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Luna sije,
kladvo bije
trudne, pôzne ure že ...
Pred neznane
srčne rane
meni spati ne pusté.

Ti si kriva,
ljubezniva,
deklica nevsmiljena!
Ti me raniš,
ti mi braniš,
da ne morem spat’ domá.

Obraz mili
tvoj po sili
mi je vedno pred očmi;
zdihujoče
srce vroče
vedno k tebi hrepeni.

K oknu pridi!
Drug ne vidi,
ko nebeške zvezdice;
se prikaži,
al sovraži
me srce, povej, al ne!

Up mi vzdigni,
z roko migni,
ak bojiš se govorit’ ...
Ura bije,
k oknu ni je,
kaj sirota čem storit’!

V hram poglejte,
mi povejte,
zvezde, al res ona spi!
Al posluša,
me le skuša,
al za druzega gori.

Ako spava,
naj bo zdrava!
Ak me skuša, nič ne dé;
po nje ’zgubi,
ako ljubi
druz’ga, poč’lo bo srcé.