Prislovice, epigrami, pripodobe

Prislovice, epigrami, pripodobe.
Poezije
Fran Zakrajšek

Izdano:	Gorica: Anton Jeretič, 1891
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Večkrat se v kuhnji močno kadi,
Toda pečenke na mizo le ni.

Bodi polž v premišljevanji,
Hiter zajec v izvrševanji.

Ruhe cele, zguljeni podplati
So marljivosti dokazi zlati.

Modri v hvali očvrsti.
Norec se v njej izgubi.

Sadje najbolj zrelo
Ne pade samo v žrelo.

Pri modrem, če je srečen, bez straha stoj;
Bedaka, ak je srečen, pa močno se boj.

Kader zvonovi veliki začnó zvoniti,
Tedaj ne čuješ malih se glasiti.

Ko v duši vlada zmeda,
Okó je slepo, tud' če gleda.

Eden prede, eden tkè,
Drugi pa oblači se.

Kjer zgreni, kar sladko biló je prej,
Kar šila poberi, se nič ne oglej –

Kdor ko porok se košati,
Večkrat z lastno mošnjo plati.

Ko norci bi zvončke nosili,
Vès svet bi ž njimi oglušili.

Ko vsak bi grehe na čelu imèl,
Nikdo bi klobuka sneti ne smel.

Ko pogine oroslan,
Hajd' vsi zajci nanj.

Volk marsikteri kroži
Po svetu v jančji koži.

Boljši časi bili bi.
Ko bi boljši bili mi:
V sé poglej in pusti čas,
Boljši časi so le – v nas.