Sveti kelih

Sveti kelih
Pesmi 1
Anton Medved

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Na Muro temna noč je pala,
objel je griče rase hlad.
V temo štrli nad reko skala,
v temo kipi na skali grad.

Dvorane grajske razsvetljene
iz reke dna žare nocoj,
krog mize težko obložene
pa vitezov piruje roj.

V steklenih čašah žarko vino,
dovtip na ustih, strast v očeh.
V nočí temino in tišino
odseva luč, odmeva smeh.

Pred vrsto gostov onemelih,
postavi Završčàn tedaj
na mizo z varno roko kelih,
zamaknjen ves v zlata sijaj.

»Vriskajte z mana, drugi smeli!
Obilen je današnji plen;
vi stenski kras ste v cerkvi vzeli,
jaz kelih vzel sem dragocen.

V spomin ostane večen meni,
kot sonce v luči se blišči.
Bojdà menihi zaslepljeni
pijo iz njega rešnjo kri.

Če kdaj menih je usta zmočil
zares s krvjo, kaznuj me Bog!
Jaz vina v kelih bom natočil
in pil bom tudi trsni sok.«

Molčeče viteze bojazni
in čut obide nemirú.
A vitez Završčàn izprazni
peneči kelih brez strahu.

Temà zagrne mu poglede,
mrtvaški vikne zunaj ptič.
Drhteč se mu telo sesede,
na tleh ne gane se — mrlič.

Raz stolp brni polnočna ura,
v dvoranah vlada noč in mir,
šumi pod gradom kalna Mura,
na oknu vika v noč skovir.